Nekje drugje

V ponedeljek, 6. 3. 2017 smo si ogledali razstavo o beguncih, ki jo je organizirala goriška fundacija (Fondazione Cassa di Risparmio di Gorizia). Večino zgodovinsko dokumentarnega materiala je prispeval Tržiški večnamenski center (Centro Polivalente del Monfalconese). Zgodovinar in profesor Paolo Malni je uredil to zanimivo fotografsko razstavo. Skozi bogato predstavitev nas je spremljala vodička in nam podrobno razložila, kako so potekali dogodki v času 1. svetovne vojne na Goriškem.  Prva svetovna vojna je naše kraje zelo prizadela, zato je preko 80.000 beguncev moralo zapustiti rojstne kraje. V to prisilno migracijo so morali tako furlanski kot slovenski prebivalci Goriške.

Spoznali smo kraje v Avstriji in Italiji, za katere do danes nismo nikoli slišali: Wagna, Bruck an der Leitha, Gmünd, Cuneo itd. Od bližje smo videli, kakšno je bilo življenje v taboriščih in odkrili, da so velik del beguncev sestavljale ženske, otroci in starejši. Umrljivost je bila takrat zelo visoka zaradi higienskih in prehrambenih razlogov. Tako avstrijske kot italijanske vojaške oblasti so se prizadevale, da bi v taboriščno življenje beguncev potekalo čimbolj udobno, vendar večkrat to ni bilo mogoče. Kljub velikim težavam pa so se zlasti otroci v taboriščih večkrat počutili zadovoljne, kajti imeli so priložnost se veliko igrati in istočasno so se naučili tudi nemškega jezika.  Kljub temu pa je precej otrok izgubilo življenje in se ni več vrnilo domov.

Problematika begunstva pa je še danes prisotna v svetu, kar lahko vidimo in doživljamo vsak dan.

Dokler bodo obstajale vojne, bo navzoče tudi begunstvo.

Dijaki Vege in Zoisa

FaLang translation system by Faboba
High Quality Free Joomla Templates by MightyJoomla | Design Inspiration FCT